Kaj moram vedeti pred podpisom pogodbe o zaposlitvi?
Pripravila: Vesna Zupan
Zaključujete študij in že imate izbranega delodajalca, pri katerem se boste zaposlili? Preden podpišete pogodbo o zaposlitvi z njim, smo za vas pripravili nekaj napotkov, na katere bodite pozorni pri sklepanju pogodbe. Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi jo natančno preberite in se ne bojte obrniti na delodajalca za dodatna pojasnila vsebine pogodbe.
S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, ki ga ureja Zakon o delovnih razmerjih, delovna razmerja javnih uslužbencev pa so urejena še v Zakonu o javnih uslužbencih. Zakon ureja le individualna delovna razmerja. Kolektivna delovna razmerja so urejena v drugih predpisi (kolektivnih pogodbah), veljajo pa na ravni podjetja ali dejavnosti. Kolektivne pogodbe, sklenjene za območje države, so vpisane v evidenci kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo za delo.
Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi (31. člen ZDR-1)?
- podatki o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oz. sedeža;
- datum nastopa dela:
- naziv delovnega mesta oz. vrsta dela s kratkim opisom dela, ki ga boste opravljali po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela;
- kraj opravljanja dela;
- čas, za katerega je pogodba sklenjena (če gre za pogodbo za določen čas, mora biti naveden tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter določilo o načinu izrabe letnega dopusta);
- določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom;
- določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa;
- znesek osnovne plače v evrih ter morebitna druga plačila;
- druge sestavine plače, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače;
- letni dopust oz. način določanja letnega dopusta;
- dolžina odpovednih rokov;
- navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca;
- druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom (npr. dela na domu, dela s krajšim delovnim časom z več delodajalci, začasna napotitev na delo v tujino, dopolnilno delo, konkurenčna klavzula).
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se pričnejo uresničevati z dnem nastopa dela in ne z dnem podpisa pogodbe o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Prav tako velja, da mora delodajalec pred sklenitvijo zaposlitve in ves čas trajanja zaposlitve upoštevati načelo enake obravnave ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Kakšne so moje in delodajalčeve obveznosti?
Obveznosti delavca | Obveznosti delodajalca |
|
|
Kakšne pa so moje pravice?
Delavec ima pravico do plačila za delo, delovnega časa, odmora, letnega dopusta, regresa za letni dopust in izobraževanja, v skladu z veljavno zakonodajo.
Kako je s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju?
Delovna mesta v javnem sektorju so določena po sistemizaciji, ki za vsako mesto opredeljuje najmanj opis nalog in pogoje za zasedbo delovnega mesta. Pri zaposlitvi v javnem sektorju je potrebno opraviti tudi različna usposabljanja in izobraževanja – strokovni izpit, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Kateri strokovni izpit boste morali imeti ali opraviti, je odvisno od strokovnega področja, na katerem se boste zaposlili:
- strokovni izpit za področje socialnega varstva,
- strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja,
- pravniški državni izpit,
- strokovni izpit za zdravstvene delavce in sodelavce,
- državni izpit za doktorje veterinarske medicine.
Če izpita ob zaposlitvi še nimate opravljenega, ga morate opraviti v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Sistem plač v javnem sektorju ureja poseben zakon.
Kdaj pogodba o zaposlitvi preneha veljati?
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo s strani delavca ali delodajalca, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon ali v drugih primerih, ki jih določa zakon (77. člen ZDR-1). Po prenehanju pogodbe je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine. Prav tako je delavec upravičen do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (v določenih primerih), ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca.
Viri
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19). Dostopno preko http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 (23. 11. 2020).
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF in 158/20 – ZIntPK-C). Dostopno preko http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 (2. 12. 2020).